Ob prihajajočem Kosovelovem letu (leta 2026 bo namreč minilo sto let od smrti Srečka Kosovela) je pri zavodu Škrateljc v zbirki velikih epskih zgodb izšel strip, posvečen osebnosti in poeziji tega edinstvenega pesnika – Srečkonstrip. Izdajo, ki se skozi biografske drobce ter izbrane Kosovelove pesmi dotakne tako pesnikovega značaja kot vseh njegovih ustvarjalnih svetov, od »kraške« lirike do ekspresionizma, konstruktivizma in futurizma, sta zasnovala pisatelj in pesnik Žiga X Gombač ter ilustrator in stripar Jaka Vukotič, obsežno spremno besedo z vpogledom v Kosovelovo življenje in opus pa je prispevala Mateja Kralj.
Če je Srečkonstrip na eni strani nastal »iz ljubezni do Kosovelove poezije«, poskuša na drugi strani njegovo delo skozi izvirno stripovsko estetiko približati sodobnim bralcem, mladim in odraslim, in to »tako na vsebinski kot na čustveni ravni«, pojasnjuje urednik Uroš Grilc. »Ta strip je pravzaprav popotovanje po nenavadnih svetovih Srečka Kosovela, geografskih in umetniških, torej od rodnega Krasa v Ljubljano, od borovega gozda do vinogradov med Tomajem in Sežano – obenem pa tudi po njegovih verzih ter umetniški in kulturni orbiti njegovih predhodnikov, vzornikov ter sogovornikov. Srečkonstrip tako postavi Kosovela na zemljevid največjih svetovnih umetnikov in pokaže, zakaj so njegove misli tako brezčasne in vselej znova pretresljive.«
Sozvočje duha in podob
Dramaturgijo stripa je oblikoval Žiga X Gombač, ki pravi, da so mu bili v navdih tako Kosovelova poezija in pesnikovo mojstrsko krmarjenje med žanri kot tudi njegova nenavadna usoda, brezmejna občutljivost in nežnost. »To je bilo potovanje, polno vznemirljivih spoznanj in refleksij, za katero verjamem, da ponuja nov pogled na tega genialnega pesnika, inovatorja in umetniškega preroka.«
V sozvočju s Kosovelovim duhom so tudi stripovske ilustracije Jake Vukotiča, ki priznava, da se je pri svojem delu spopadel z različnimi izzivi in dilemami. »Glavna pripovedna os stripa je pogovor med pesnikom in novinarjem, ki jo v določenem ritmu prekinjajo pesmi – te hkrati delujejo kot vrzeli in šivi, pripoved sekajo in tudi povezujejo. Zato sem jih umestil v samo formo stripa, ne pa ločeno na posamezne strani, kot smo sprva načrtovali. Enak postopek sem zatem prenesel na strip: ta ne teče le linearno s tokom pogovora, temveč ga prebadajo Kosovelove asociacije, pretekli občutki, fantazije o prihodnosti, pa tudi različni ilustrativni primeri konstruktivizma,« razlaga Vukotič.
Pomenski mozaik dopolnjuje spremno besedilo Mateje Kralj, sicer skrbnice Kosovelove sobe v Sežani in Kosovelove domačije v Tomaju ter predsednice društva Konstruktivist, ki Kosovelov opus med drugim oriše skozi njegovo vpetost v takratno svetovno intelektualno dogajanje. »Julija 1925 se recimo Kosovel sestane z Avgustom Černigojem in Ivom Grahorjem, da bi se skupaj domenili o ustanovitvi konstruktivistične revije, za katero je imel že pripravljenih nekaj besedil, a do realizacije nato nikoli ni prišlo – so pa s kolegi konec istega leta prevzeli uredništvo revije Mladina. Poleg tega je Kosovel na povabilo Carla Curcia nameraval pisati še za revijo Evropa, načrtoval je tudi, da bo po diplomi in doktoratu v Ljubljani odšel v Pariz in potem tudi v Švico, kjer je želel ustanoviti mednarodno revijo za umetnosti, filozofijo in 'konstruktivno politiko',« opisuje Mateja Kralj. Izid stripa je podprla javna agencija za knjigo.
