Svet potrebuje večtirno in ustvarjalno diplomacijo, ki presega zgolj obsodbe in sankcije. Potrebuje resne korake, ne pozivanje k sedenju za mizo samo zato, da nekdo pokaže, kdo je bolj pomemben. Treba bi bilo začeti resno in razumeti, da iskanje diplomatskih rešitev ni znamenje šibkosti, kot nekateri še vedno razmišljajo, temveč odraz zrelosti in odgovornosti do prihodnjih generacij. To pomeni iskanje realnih možnosti za prekinitev ognja, zaščito civilistov in vzpostavitev okvira za pogajanja, ki bodo naslovila temeljne vzroke konflikta, vključno z varnostnimi pomisleki vseh vpletenih strani. Bržkone je napočil čas za resen in tehten premislek, ki pač zahteva tudi sprejemanje kompromisov.
Kompleksnost situacije je očitna. Globoko nezaupanje med stranema, različne interpretacije in nasprotujoči si strateški interesi predstavljajo ogromne ovire. Toda prav zato je treba diplomatska prizadevanja okrepiti, ne pa opustiti. Mednarodne organizacije, vplivne države in nevtralni akterji morajo prevzeti aktivnejšo vlogo pri odpiranju dialoga, raziskovanju inovativnih mirovnih predlogov in grajenju mostov, četudi se zdijo vse poti porušene. Več let vojne sili k treznemu premisleku. Nadaljevanje statusa quo obeta samo še več uničenja in trpljenja. Čas je, da mednarodna skupnost z enako mero odločnosti, kot podpira pravico do obrambe, podpre tudi nujnost miru.
Nedeljski dnevnik
