Hrvaška že vsaj dvajset let na otoku Krku v Omišlju načrtuje gradnjo velikega kontejnerskega terminala, ki bi po zmogljivosti pretovorjenih kontejnerjev prekašal tako pristanišče Koper kot tudi Trst. Da bi bila nova luka prometno dobro povezana, so si zamislili, da bi otok s celino povezali še z enim mostom. Ta naj bi bil tako cestni kot železniški. Zato je podjetje Hrvaške avtoceste v začetku lanskega leta objavilo natečaj za projekt novega mostu na Krk. Junija lani so med sedmimi prijavljenimi izbrali projektanta – konzorcij hrvaških in slovenskih podjetij, med njimi tudi projektanta Marjana Pipenbaherja, glavnega snovalca sedaj že slavnega mostu na otok Pelješac.
Cena skrivnost
Jutarnji list je v nedeljo objavil idejno rešitev projekta. Glede na vodilnega projektanta ni nič presenetljivega, da je novi most na Krk podoben pelješkemu mostu. Dodaten most na Krk naj bi bil dolg 850 metrov, zgradili pa bi ga 50 metrov nad morsko gladino. Glede na lokacijske načrte naj bi celino in Krk povezoval med krajem Jadranovo in polotokom Lanterna na Krku, približno kilometer od obstoječega mostu.
Poleg mostu bodo zgradili še pet predorov, najdaljši bi bil dolg 1200 metrov, in tri viadukte. Zgradili bodo še slabih osem kilometrov povezovalne avtoceste med obstoječo cesto A7 in mostom. Prvotno je bilo mišljeno, da naj bi bil most celo dvoetažni, kar bi pomenilo, da bi bila zgoraj cesta, spodaj pa železnica. Toda stroški dvonadstropnega mostu so bili kljub vsemu previsoki, tako da ima predstavljena rešitev železniški tir umeščen na sredini mostu, z obeh strani pa ga omejuje cesta.
Za potrebe novega pristanišča bi Hrvaške železnice zgradile 22 kilometrov nove železnice in jo navezale na nižinsko progo Zagreb–Reka, ki jo tudi projektirajo. Novi most bi z avtocesto povezal tudi letališče na Krku, tako da bi bila dostopnost z Reke še boljša.
O ceni tega megaprojekta trenutno na Hrvaškem še ne govorijo. Ve pa se, da naj bi tudi po zgraditvi novega mostu stari most na Krk še vedno ostal v uporabi in bi tako močno razbremenil promet. V poletnih konicah so namreč pred mostom, kljub temu da ni več plačljiv, kilometrske kolone vozil.
Titov most je bil atrakcija
Tudi sedanji most na Krk je bil včasih prava atrakcija. 1430 metrov dolg most je bil v času svojega nastanka most z najdaljšim betonskim lokom, celo daljšim od mostu v Sydneyju. Bil je tudi pravi spomenik jugoslovanskega graditeljstva. Ideja o gradnji se je porodila v šestdesetih letih 20. stoletja. Med številnimi idejnimi projekti je bil za gradnjo izbran načrt beograjskega projektanta Ilije Stojadinovića in njegovih sodelavcev Vukana Njagulja in Bojana Možine. Most so začeli graditi leta 1976, gradnja je trajala štiri leta. Čeprav so ga uradno odprli po smrti Josipa Broza, 19. julija 1980, so ga slovesno poimenovali Titov most. Ocenjujejo, da je od tedaj most na Krk prevozilo okoli 100 milijonov vozil.
