Na ameriškem sankcijskem seznamu je tudi že glavni tožilec sodišča Karim Khan, ki je zahteval izdajo naloga za prijetje Netanjahuja in Gallanta pa tudi treh voditeljev Hamasa, ki pa jih je Izrael medtem ubil.
Skupno so ZDA zdaj na sankcijski seznam dodale štiri sodnice ICC. Drugi dve sta iz Peruja in Ugande in sta sodelovali pri odločitvi sodišča, da odobri preiskavo ravnanja Američanov med okupacijo Afganistana.
Zanimivo je, da ZDA očitno niso uvedle sankcij proti tretjemu sodniku, ki je odločal o izdaji naloga za aretacijo Netanjahuja in Gallanta. To je bil francoski sodnik Nicolas Guillou, ki je tudi predsedoval predobravnavnemu senatu.
Rubio: Sodniki so sodelovali v nezakonitih dejanjih
Zunanji minister Marco Rubio je v sporočilu za javnost zapisal, da sankcije uvajajo proti osebam, ki so »aktivno sodelovale v nezakonitih in neutemeljenih dejanjih ICC, uperjenih proti Ameriki ali našemu tesnemu zavezniku Izraelu. ICC je spolitiziran in si napačno pridržuje neomejeno pravico da preiskuje, obtožuje in preganja državljane ZDA in naših zaveznic«.
Mednarodno kazensko sodišče je odločitev označilo za poskus spodkopavanja njegove neodvisnosti.
Odzvalo se je slovensko zunanje ministrstvo in zapisalo, da »Slovenija zavrača pritiske na sodne institucije in vplivanje na pravosodno delovanje, sodišča morajo delovati v interesu prava in pravičnosti«. Dodali so, da bodo sodnici Hohler »v aktualni situaciji nudili vso potrebno podporo pri opravljanju njenega mandata«, Slovenja pa bo predlagala takojšnjo aktivacijo akta Evropske unije o blokiranju. Akt evropskim podjetjem prepoveduje upoštevanje takšnih ameriških sankcij in jim omogoča zahtevo povračila škode, če jo zato utrpijo.
Kakšne so sankcije
Predsednik Donald Trump je že februarja z izvršnim ukazom uvedel sankcije proti ICC oziroma njegovim uslužbencem, ki sodelujejo v pregonu Američanov ali državljanov zavezniških držav, ki ne priznavajo sodišča, pri čemer je posebej omenjen Izrael. Na seznamu uslužbencev pod sankcijami je bil sprva osebno imenovan le Khan, na splošno pa še vsakdo, ki bi mu nudil »finančno, materialno ali tehnološko podporo«.
Med sankcijami v Trumpovem izvršnem ukazu sta našteti blokada finančnih sredstev in drugega premoženja ter prepoved vstopa v ZDA, tudi za najbližje družinske člane. V praksi imajo precejšnje posledice. Khan je denimo izgubil dostop do svoje Microsoftove elektronske pošte, bančne račune pa so mu zamrznili, je prejšnji mesec poročala agencija Associated Press in dodala, da sankcije čutijo tudi drugi na sodišču. Američane, ki tam delajo, so opozorili, da ob vrnitvi domov tvegajo aretacijo. Nekatere nevladne organizacije pa so zaradi grožnje ameriških ukrepov prenehale sodelovati z ICC.
Khan je prejšnji sicer začasno prekinil z delom do konca preiskave obtožb, da naj bi spolno nadlegoval uslužbenko sodišča, kar je zanikal. Preiskavo vodi urad za notranji nadzor OZN.
ICC čuti posledice
Ameriško zunanje ministrstvo je zapisalo, da je zaradi sankcij zamrznjeno oziroma blokirano vse morebitno premoženje štirih sodnic v ZDA oziroma v lasti ali pod nadzorom ameriških oseb. Ameriškim podjetjem prepoveduje poslovanje in opravljanje finančnih in drugih transakcij zanje. To praviloma pomeni, da posameznik ne more opravljati niti preprostih bančnih storitev, saj morajo sankcije spoštovati vse z ZDA povezane banke.
Poleg proti Beti Hohler so ZDA sankcije uvedle proti sodnici Reine Adelaide Sophie Alapini Gansou iz Benina, ki je tudi sodelovala pri odločitvi o izdaji naloga za prijetje Netanjahuja in Galanta. Uvedle so jih tudi proti sodnicama Solomy Balungi Bossa iz Ugande ter Luz del Carmen Ibanez Carranza iz Peruja, ki sta odobrili preiskave Američanov v Afganistanu.
Sankcije iz Trumpovega izvršnega ukaza so nasploh otežile delo sodišča in bodo imele posledice še za druge primere, ocenjuje Amnesty International. ICC se v preiskavah zanaša na posameznike, podjetja in države, raziskovalce, pravnike in nevladne organizacije, ki jih lahko grožnje s sankcijami odvrnejo od sodelovanja s sodiščem, ocenjuje AI.
Podjetja in banke pa pogosto iz previdnosti sprejmejo strožje ukrepe, kot jih dejansko predpisujejo sankcijski režimi, saj se bojijo, da bi v primeru neupoštevanja lahko ukrepali tudi proti njim. Tako so se v zadnjem mesecu pojavile polemike zaradi omenjenega Microsoftovega ravnanja, ko je tožilcu Khanu začasno onemogočil dostop do službenega računa elektronske pošte. Takšno ravnanje odpira tudi vprašanje digitalne suverenosti in upravljanja s kritično infrastrukturo, kadar je ta v rokah podjetij iz držav, ki svoje sankcije uveljavljajo tudi zunaj svojih meja.
Februarja veliko razburjenja
Trumpov februarski izvršni ukaz je dvignil veliko prahu v mednarodni skupnosti. Takrat se je odzvala tudi Slovenija, odločitev so obsodili in obžalovali premier Robert Golob, predsednica države Nataša Pirc Musar in zunanje ministrstvo. Predsednica je denimo sporočila, da sankcije in utemeljitev zanje niso »nič drugega kot popolno zanikanje zgodovine in ignoriranje prava kot temelja sodobnih mednarodnih odnosov«. Dodala je, da ZDA pošiljajo v svet nevarno sporočilo, da so sodniki ICC deležni sankcij samo zato, ker preganjajo osumljence za zločine proti človeštvu.
ICC so takrat podprli tudi v evropski komisiji. 79 pogodbenic rimskega statuta, ki je podlaga za delovanje ICC, pa je podpisalo skupno izjavo, v kateri so poudarili »neomajno podporo« delu sodišča«. Nemčija je dodala, da bi ohromitev sodišča koristila Rusiji, ker je sodišče izdalo tudi nalog za aretacijo predsednika Vladimirja Putina zaradi domnevne odgovornosti za deportacijo otrok iz Ukrajine.
Izdaja naloga za aretacijo pomeni, da je vsaka podpisnica rimskega statuta dolžna aretirati takšno osebo, če stopi na njena tla. Nekatere države sicer te obveze že niso spoštovale.
Netanjahu trdi, da sodišče nima jurisdikcije nad Izraelom, ter ga označuje za »protiameriškega in antisemitskega«, ukrepe proti sebi pa kot »vajo za ukrepanje proti Ameriki«.
Mešan odnos ZDA
Ukrepi ZDA proti ICC imajo dolgo brado, odnos Washingtona do sodišča pa je mestoma nedosleden. Trump je v prvem mandatu uvedel sankcije proti takratni glavni tožilki ICC Fatou Bensouda in njenemu namestniku, ker sta preiskovala ravnanje Američanov med okupacijo Afganistana. Joe Biden je te sankcije razveljavil. Predstavniški dom ameriškega kongresa je nato dvakrat sprejel predlog zakona o novih sankcijah, ki pa obakrat ni dobil zadostne podpore v senatu, nazadnje zaradi obstrukcije demokratov januarja letos tik po nastopu Trumpa na oblast. Zato je ta zaobšel kongres in februarja sankcije uvedel z izvršnim ukazom, sklicujoč se tudi na zakon o izrednih razmerah.
So pa ZDA s sodiščem tudi sodelovale, v času Bidna denimo z izmenjavo obveščevalnih podatkov in s finančno pomočjo preiskavi sodišča o domnevnih ruskih vojnih zločinih v Ukrajini.
ZDA so sicer v času predsednika Billa Clintona podpisale rimski statut, vendar ga ne on ne noben drug predsednik ni nikoli predložil senatu v ratifikacijo, zato ZDA dejansko niso njegove pogodbenice.
